Starši in učitelji, peljite otroke v gozd!

Gozdovi pokrivajo več kot polovico površine Slovenije, zato ima večina izmed nas privilegij, da nas od sprehoda med drevjem loči zgolj nekaj minut hoje ali vožnje. Zato: gremo v gozd! 

Nevroznanost dokazuje, da je ta neprecenljivo terapevtsko in razvojno okolje, ki učinkovito sprošča in pomirja, pri otrocih pa spodbuja razvoj možganov, krepi motorične in socialne veščine ter izboljšuje njihov imunski sistem. Gozd dokazano pozitivno vpliva tudi na otroke z motnjami koncentracije in avtističnega spektra.
 

Številni pozitivni učinki gozda

Idealno bi bilo, če bi lahko svojim otrokom omogočili, da gredo ven vsak dan in si v gozdu umažejo roke, čevlje in še kaj. Stik z naravo oziroma preživljanje časa v gozdu ima na otroke številne pozitivne učinke: 

• pomaga jim pri izboljšanju koncentracije in motivacije za igro ter učenje,
• otroci so v gozdu bolj umirjeni in sproščeni ter lažje navezujejo socialne stike, 
• pomaga pri razvoju okoljske odgovornosti otrok, 
• otroci se v gozdu učijo svobodnega gibanja, kar pozitivno vpliva na razvoj njihovih motoričnih sposobnosti pa tudi možganov.

Gozd torej na eni strani ponuja idealno okolje za sprostitev in pomiritev, hkrati pa je to prostor neskončnih možnosti za igro in učenje. »Razvoj otroka na vseh področjih – kognitivnem, socialnem, čustvenem in motoričnem – poteka v naravi spontano, na maksimalni možni stopnji, seveda ob prosti igri, izkustvenem in situacijskem učenju ter gibanju«, poudarjajo tudi na Gozdarskem inštitutu Slovenije. 
 

Vpliv gozda na fizično zdravje

Številne študije dokazujejo, da preživljanje časa v gozdu dobro dene tako otrokom kot tudi odraslim. Znižuje namreč srčni utrip in krvni tlak, zmanjšuje stres, izboljša koncentracijo ter sprošča um. Čas v gozdu krepi tudi naš imunski sistem –  meritve so pokazale, da se ta okrepi že po dveh urah, ki jih preživimo v družbi dreves.

Za to so zaslužni fitoncidi v gozdnem zraku – to so posebna eterična olja, s katerimi se drevesa ščitijo pred mikrobi in žuželkami, z vdihavanjem pa smo njihovih blagodejnih učinkov deležni tudi ljudje. Raziskovalci na Finskem so ugotovili, da se je imunski sistem predšolskih otrok izboljšal, ko so se ti začeli več igrati v naravi in bili v tesnem stiku z zelenjem, drevesi, prstjo.

Najboljša učilnica je na prostem

Eden izmed pristopov okoljske vzgoje, ki ceni, spodbuja in promovira gozd kot zdravo in inovativno učno okolje, je gozdna pedagogika. Njen cilj je, da skozi raznolike aktivnosti – kot so npr. iskanje hrane, priprava domačih zdravil, ustvarjanje z naravnimi materiali – krepi sodelovanje med otroki, uči o delovanju in pomenu gozda za življenje in okolje ter ozavešča otroke in mladino o trajnostnem razvoju in podnebnih spremembah.  

»V času, ko imamo za učenje na voljo razkošje digitalnih in virtualnih gradiv, nam narava ponuja svojo 'enciklopedijo' in možnost uporabe tistega, kar nam je elementarno: čutiti in raziskovati. Gozd predstavlja učinkovito alternativo ustaljenim načinom podajanja učne snovi in znanja za zidovi šolskih učilnic in pred računalniškimi ekrani,« pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije. 
 

Gozdna pedagogika v praksi

Koncept gozdne pedagogike se je najprej razvil in uveljavil v Skandinaviji, kjer poznajo gozdno pedagogiko že iz 50. let 20. stoletja. Danes obstajajo v Evropi različne organizacije, ki izvajajo dejavnosti gozdne pedagogike. To so lahko gozdni vrtci, gozdne šole,  naravoslovni dnevi in tabori ipd. V Sloveniji ima gozdna pedagogika bogato tradicijo – od leta 2012 pri nas deluje tudi Mreža gozdnih vrtcev in šol, kamor je vključenih več kot 230 izobraževalnih ustanov iz Slovenije in zamejstva.

Zavod za gozdove Slovenije v sklopu dejavnosti za predšolsko in šolsko mladino vsako leto pelje na voden obisk gozda več kot 15.000 otrok. Načela gozdne pedagogike združujejo tudi ekipo raziskovalcev z Gozdarskega inštituta Slovenije, ki pod imenom Gozd eksperimentov izobražuje pedagoge o prednostih in načinih učenja v gozdu in organizira številne zanimive delavnice v gozdu za otroke. Več informacij in idej za preživljanje časa v gozdu poiščite na www.gozdna-pedagogika.si.

Igre v gozdu, primerne za družine ali večje skupine otrok (vrtci, razredi)
 

Nariši svoje drevo 

Odpravite se na sprehod in naročite otroku, naj pozorno opazuje drevesa ob poti. Ponovite pot in otrok naj tokrat izbere drevo, ki mu je najbolj všeč. Preverite, kaj veste o njem. Je listavec ali iglavec? Potipajte lubje, objemite ga. Kaj vam je na njem všeč? Ima kakšne posebnosti – zavite veje, rane na lubju …? Obrodi sadeže, ima značilna semena?

Otrok naj na list papirja nariše to drevo po svoje. Lahko ga zgolj obriše, nariše krošnjo ali samo listje, lahko obriše ali odtisne liste, prilepi dele drevesa, odtisne ali prilepi lubje … Ob tem si izmislite še zgodbo o tem drevesu. Kako je raslo in živelo skozi leta? Kaj vse je videlo? Morda ima kakšno žival, ki ga redno obiskuje in sta prijatelja? Pustite domišljiji prosto pot … 

Kaj bi bil, če bi bil?

Z otrokom se pogovarjajte o gozdnih živalih. Naštejte jih čim več. Ne pozabite na bitja pod zemljo ali pod lubjem. Ustavite se sredi gozda in pomislite, kje vse se gibajo gozdne živali. Naj otrok posnema gibanje kakšne od njih, vi pa poskušajte uganiti, za katero žival gre. Morda bo to urna srnica, strašni volk ali pa počasni polžek? Nič hudega, če se bo otrok ob tem valjal po tleh in umazal z zemljo in listjem. Naj začuti gozd, naj ga povonja, naj ga vidi od blizu. 
 

Jaz pa vidim …   

S tole preprosto igrico boste spodbudili pozornejše opazovanje okolice. Recite samo »Jaz pa vidim, z 'očki' vidim … nekaj zelenega!« Preostali člani gozdne ekspedicije pa morajo ugotoviti, kaj imate v mislih. Je to list, trava, mah? Nadaljujte z igro na podoben način, na primer: »Jaz pa vidim, z očki vidim … nekaj okroglega.« Ali: »… nekaj rjavega.« Ali »… nekaj mokrega.« 

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.